Ob glavni cesti Postojna-Ilirska Bistrica se tik pred Pivko nahaja vasica Petelinje. Hiše so razporejene na obeh straneh glavne ceste. Starejši del Petelinj se nahaja ob cesti proti Slovenski vasi, kjer so hiše in gospodarska poslopja zgrajene ob cesti. Okrog vasi se razprostirajo obširna polja, ki so dajala vaščanom zaslužek, saj se je nekoč večina ukvarjala s kmetijstvom. Vas Petelinje je prvič omenjena v listinah leta 1300 kot vas Peteline. V urbarju za Prem leta 1498 je omenjeno v Petelinjah (Pettellinach) 13 kmetij. Stari del vasi je nastal ob cerkvi sredi vasi. Cerkev je posvečena svetniku Jerneju. Nastala je sredi 17.stoletja, nato pa je bila večkrat popravljena. Zidana je v značilnem »pivškem« slogu. Oltarji iz 19.stoletja so delo F. Gotzla, Š. Šubica in J. Vurnika. Cerkev je bila v 90 tih letih popolnoma prenovljena. Večino del pri cerkvi so opravili vaščani. S prispevki vaščanov je bila zgrajena tudi kapelica ob glavni cesti. Freske je izdelal akademski slikar Lojze Čemažar, načrt za kapelico pa dipl. ing. arh. Leon Debevec.
K vasi spada tudi presihajoče Petelinjsko jezero, ki se nahaja tik pod Sv. Trojico. Nekoč je med vaščani Petelinj in Trnja je prišlo do spora o lastništvu Petelinjskega jezera. Petelinjci so morali priseči, da je jezero njihova last. Predstavnik Petelinjcev je bil vprašan: »Ali prisežeš, da stojiš na petelinjski zemlji?« Petelinjec je odgovoril: »Prisežem«. Da bi si olajšal vest, si je doma nasul v čevlje petelinjske zemlje, na vrh položil petelinovo pero in se obul. Ko je prisegel, je res stal na petelinjski zemlji. Jezero je tako postalo petelinjsko, mož, ki je prisegel, si z zvijačo ni olajšal vesti in je po smrti še dolgo strašil tod okrog. Še ena zgodba je znana o Petelinjskem jezeru. Pod Sv. Trojico je nekdaj stala vasica. Tudi od tod so na sveti večer krenili k polnočnici v Slavino. V vasi so ostali le otroci in starejši. Ker je bilo Petelinjsko jezero zamrznjeno, so si hoteli skrajšati pot in so krenili čez jezero. Na sredi jezera se jim je udrl led in vsi so utonili. Tisti, ki so takrat ostali doma, so se potem naselili po okoliških vaseh.